V steklo jedkana podoba je svojevrstna igra absurda

V steklo jedkana podoba je svojevrstna igra absurda
Finance, March 9th 2001

Tako posebnost skoraj pozabljene obrti opisuje oblikovalec stekla A. Lombergar

Kaj se dogaja z umetno obrtjo, ki je med secesijo značilno zaznamovala evropski meščanski prostor, po prvi svetovni vojni pa počasi tonila v pozabo? V zadnjem času je opaziti večje zanimanje, pravi Aleš Lomberger, ki se pri nas edini ukvarja z jedkanjem stekla, saj daje jedkano steklo poseben pečat notranji opremi modernih stanovanj in lokalov.

Jedkanje stekla je pravzaprav grafična tehnika, postopek pa je precej drag. Nič čudnega, da je za kvadratni meter tako oblikovane steklene površine treba odšteti od 500 do 15 tisoč nemških mark. Kako to, da je razpon v ceni tako velik? “Odvisno je od količine naročila in vrste tehnike,” pravi oblikovalec in dodaja, da cene veljajo tako za domača kot naročila iz tujine. Obojih se je v petnajstih letih, kar vodi Studio za jedkanje stekla, nabralo kar precej. V Ljubljani ne moremo spregledati portala Slovenske filharmonije in opreme Mestne hranilnice, v Mariboru pa je Lombergar sodeloval pri oblikovanju izložbe in vhoda v lekarnah v Partizanski in Gosposki ulici.

Lombergar je iskan tudi v tujini, saj po eno delavnico premoreta samo Avstrija in Švica, nekaj več jih je v Veliki Britaniji. V Nemčiji je ta postopek celo z zakonom prepovedan iz okoljevarstve-nih razlogov. Z jedkanimi stekli je opremil zasebno vilo v bližini Hannovra in luksuzno ameriško križarko Crystal Symphony. Eden od pomembnejših projektov v tujini je bila največja igralnica v Evropi Casino Baden v bližini Dunaja, ki ga je bilo povrh vsega treba opraviti v štirinajstih dneh.

Posamezniki pri njem največkrat naročajo jedkana stekla za opremo stanovanj, predvsem za okna in vrata. “Jedkano steklo zaživi na svetlobi, kar daje prostoru posebno ozračje. Čedalje več ljudi se zanima zanj, ko si v bivalnih prostorih zaželijo nekaj posebnega,” pravi Lombergar. Z jedkanim steklom je mogoče oblikovati skoraj vse, celo fontano ali spomenik, čeprav ima tako kot druge grafične tehnike tudi ta svoje posebnosti. “Pri oblikovanju uporabljam historične ornamente in moderne, celo abstraktne motive, treba pa je vedeti, da je jedkana podoba svojevrstna igra absurda, šarmantna v svoji izmuzljivosti. Celote skorajda nikoli ne moremo zajeti z enim pogledom,” naravo jedkane podobe opisuje oblikovalec, ki ga je pozabljena tehnika pritegnila že med študijem arhitekture in oblikovanja.

MAGDA STRAZISAR
magda.strazisar@finance-on.net